Slovenija je z vidika maloprodajnih cen hrane draga in se lahko primerja z Nizozemsko in Veliko Britanijo. Razlog za visoke cene eko izdelkov tiči v ekonomiji obsega, značilnostih eko pridelave in netrajnostni ekonomiji.

Na predavanju o trgu in cenah eko živil v Sloveniji smo prisluhnili strokovnjakoma doc. dr. Alešu Kuharju iz Biotehniške fakultete, odd. za zootehniko, in Anamariji Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj.

V okviru svojega predavanja Trendi gibanja cen v agroživilski verigi v Sloveniji je doc. dr. Kuhar predstavil post-inflacijske trende v agroživilski verigi, gibanje proizvajalčevih cen, gibanje maloprodajnih cen in primerjavo cen z EU.

Kuhar ugotavlja, da obstaja veliko nesorazmerje med ceno kmetijskih surovin, ki je nizka, ter maloprodajnih cen, ki so visoke. Te so danes v Sloveniji na ravni 90,7 % EU15, pri čemer se lahko primerjamo z Nizozemsko in Veliko Britanijo, ki pa imata višji BDP na prebivalca.

Anamarija Slabe je predavala o primerjalni analizi cen eko živil na slovenskem trgu, predstavljeni pa so bili tudi rezultati primerjave cen med ekološko in konvencionalno tržnico Ljubljana.

Pri analizi cen skupin eko živil po distribucijskih kanalih so ugotovili, da je v povprečju hrana na eko tržnici za 14 % dražja kot v specializirani trgovini in v povprečju za 91 % cenejša kot v običajnem supermarketu. Tukaj je potrebno upoštevati tudi izbiro, ki jo nudi posamezni distribucijski kanal, svežost izdelkov ipd.

Zakaj so eko živila dražja od konvencionalnih?

Razlog tiči v ekonomiji obsega (manjši obseg prometa viša stroške prodaje), značilnostih eko pridelave (ekološko kmetijstvo je delovno bolj intenzivno, gre za bolj zahtevno znanje, nabor pridelovalnih sredstev je omejen na naravna, standardi za rejo živali so višji, strožji in dražji je tudi sistem nadzora) in netrajnostni ekonomiji (eko pridelava povzroča neprimerno manj okoljskih in zdravstvenih stroškov, toda potrošnik tega ne čuti dovolj, saj ti stroški v ceno živil večinoma niso zajeti).

Kakšen je slovenski trg eko živil?

Naš trg se nahaja v začetni fazi. Veliki trgovci postavljajo visoke cenovne premije pri sadju in zelenjavi, izbire pa je malo (pogosto le en artikel iste vrste). Slovenska eko živila tako najdemo predvsem v neposredni prodaji in deloma v t.i. eko zabojčkih.

Krivca za tako stanje bi lahko iskali v tudi v razlogih, s katerimi se srečujejo trgovci: premalo ponudbe, velikimi sezonskimi nihanji ter neorganiziranostjo in neprofesionalnostjo pridelovalcev.